Mimo hiše grem, se naskrivaj ozrem, Že čutim toplino skozi okno sijoče luči. Daleč je tisti december, in s časom se vse spremeni. A ti ne veš, da tukaj stojim, in čakam, da nazaj te dobim. A ti ne veš, da noči prebedim, In včasih kot otrok zaihtim.
Na ulici pred hišo, še vedno svetilka brli, in veter jesenski za hip v noč zašumi. Vse je enako kot tiste dni, in vendar nekaj v srcu skeli. Ker sam sem ostal v tej igri laži, bojim se, da nazaj ni poti. Ker tebi sam dal, kar sam sam sem iskal, zdaj sam siromak sem ostal.
Ugasnila si luč, lunin sij predira zavese, v mrak tople sobe srebrne trakove srebri. V mehki odeji se skriva dehteče telo, in vrata v svet sanj široko se odpro. A jaz pijem spet, ker v srce sem zadet, preklet naj bo dan, ko prišel sem na svet. To je grenko življenje, ki ga nisem hotel, ker vzljubil sem žensko, ki ne bi je smel.Teksty umieszczone na naszej stronie są własnością wytwórni, wykonawców, osób mających do nich prawa.
