ta dan svetloba vztraja, in brezkončnost naših laži budi holm obupa. rohnenje besed noči, sonca rotenje, hlipanje v mraku. črna prst sprijaznjenja v žarkov prahu nemirno spi, razgnita s koreninami strahu. vpojimo naše ustne suhe, tesnobni vonj v misli gluhe vhaja. grenke grozde večnost studa daje, k nam te kliče. ubijmo zatrto neotipljivost niča, pijmo vero strto. falerji percepcije rastejo prek mrke vesti mrene, prek svetlobe dneva. v trohneči zarji sij pripada njim sveta. aubada paražon iskrenja pravih vpraševanj. dvomov v navidezne oboke zvezdnih jeremiad, ponižnih belih stanj. bratje, brez časoizprav, udvorite se prsim črnim. upanje megli vas, ko že holm je vstal v grič. nočas deži nektar teme, jutri vzhaja večni nič.Teksty umieszczone na naszej stronie są własnością wytwórni, wykonawców, osób mających do nich prawa.
