---

Utrujen od krvavega stoletja,
slep od žarometov, gluh od zvonjenja,
premražen od zastav, preplašen od grmenja,
prazen od idej in hripav od dretja.

Za sabo puščam črno noč,
a dež je zdaj na moji strani,
kot roka prednikov me brani,
odžeja in povrne moč.

Štajersko nebo umiva zora,
življenja kot ga s sabo nosi reka,
velike zgodbe malega človeka.

Sončni vzhod, nič več nič manj,
še eno jutro izmed mnogih
vseh bogatih in ubogih,
dovolj je le verjeti vanj.

Štajersko nebo umiva zora,
življenja kot ga s sabo nosi reka,
velike zgodbe malega človeka.

Topla postelja, na njej ljubezen,
kodrasti nasmeh in vonj po mleku,
trenutek sreče v prostem teku.

Topla postelja, na njej ljubezen,
kodrasti nasmeh in vonj po mleku,
trenutek sreče v prostem teku.


Štajersko nebo umiva zora,
življenja kot ga s sabo nosi reka,
velike zgodbe malega človeka.

---

Teksty umieszczone na naszej stronie są własnością wytwórni, wykonawców, osób mających do nich prawa.