Ljubi te Mrtvak, ljubi te mrzla kri. Snubi te z zastrupljeno rožo, ki v ranem jutru ne vzcveti. Poje ti tišina, nasilje v ustnicah drhti. Slika si - milina, lepota, gnoj, ki mi smrdi - sen, ki ljubijo ga svinje. Kurbe in kralji kot vrane v polju kljuvajo, kavsajo star obraz že davno je vigred telesa zapustila, ovita zdaj v večni mraz.
Pizda! Ljubi te Mrtvak, ljubi te milina, crknjen vonj telesa, ki ovila ga je zima. Gnile cvetlice ti v srcu rasto. Je gnojno, je mehko, totalno črno. Gnila cvetlica zavita v temo.
Vojna srca v meni divja Vojna duha, ki ne sprejme ukradenih misli, ne svinjskih, ne čistih vtrtih v spomin. Ni kamna namesto srca.
Tvoje srce je kamen, ovira na poti vsega. Telo si spoznanja, ki mrtvim se klanja z lepoto, gnojem, ki mi smrdi.
Si kuga, ki blaginjo oznanja. Le predmet, telo igranja v vojni v kateri ti si kri!Teksty umieszczone na naszej stronie są własnością wytwórni, wykonawców, osób mających do nich prawa.
