Rosne kaplje v plesu s solzami v jutru, ki zdrami ga rog. Svinčenih obrazov možje trgajo telo iz objema ljubljenih rok.
Truma teles nemo zapušča pripete duše na raj gora. Zakaj od roke velikih ljudi ni vas obvarovana bila?
Mu osma jesen šele da nežnost trav, sliši simfonijo gora, odžeja se z žuborečo svežino, opija z vetrom sončnih širjav.
Mladost kazi ugaslost v pogledu, ko trka na vrata ljubljena in otrok, držeč se za krilo, vidi, kaj mami zbije vrč 'z rok na tla.
Krošnje in polja pojo ti z menoj, da jaz ljubim te. Le v slapa bučanju še slišim tvoj smeh, saj tišina ubija me.
Z lužami muk in udarci življenja jaz ljubim te. V molku premnogih grobov včasih najdem te, hrup preglaša me. Daj mi odgovor …
In je zakričal, da ne zmore tako, da je ljubil le njo, da zvestoba gasila je žejo mesa. V glavi tolče le otroški jok: "Mati, povejte, kdo je ta mož?"Teksty umieszczone na naszej stronie są własnością wytwórni, wykonawców, osób mających do nich prawa.