Smrt odnesla nas bo v gore, narava sprejela nas bo medse, toplina moč sončnih žarkov nežnih, letim, letim nad gorami velikih.
Bistrost dolgih rek z gora, neskončne doline brez meja, lepota dežel se ne konča, odsev seže do srca.
Zdaj vidim svet gorja, svet, kjer sanj več ni! Kjer noč čarobna prebudi se v krvavi dan.
Kot cvet sredi snega, kot mila pesem snežnih vil, kot sonce v temnem breznu, tako osamljen krvavim!
In žalost reže mi v srce, ko pod menoj ti kraji leže. Zakaj tema nad njimi bdi? zakaj ne zbledi!
A spomin poln je lepot, ki močnejše so od zla in močnejše kakor tema vsa, letim nad gorami velikih.Teksty umieszczone na naszej stronie są własnością wytwórni, wykonawców, osób mających do nich prawa.
